Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Slovenska olimpijska reprezentanca prvič v svoji zgodovini ne premore alpskega smučarja, ki bi se postavil na start slaloma. Dejstvo, da bo ponedeljkova tekma minila brez slovenskega tekmovalca, na krut in jasen način odslikava doslej najnižjo točko nekdaj dolgoletne paradne discipline.
Slovenskemu alpskemu smučanju se obetajo prve olimpijske igre po letu 1976 brez enega samega tekmovalca med najboljšo deseterico, medtem ko pa kolajna tokrat niti ni bila realna.
Slalom je že tradicionalno zadnja moška smučarska disciplina, ne le na olimpijskih igrah, temveč na vseh velikih tekmovanjih. Dolga leta je bila to velika slovenska priložnost, pogosto so šli slalomisti celo po kostanj v žerjavico. Tudi Jure Košir leta 1994 na ZOI v Lillehammerju, kjer je poskrbel za prvo slovensko moško olimpijsko odličje. Ali pa sedem let pozneje Mitja Kunc, bronasti slalomist svetovnega prvenstva v St. Antonu.
Zdaj že vrsto let, praktično od umika generacije omenjenih dveh smučarjev, slalom ni paradna slovenska disciplina. Tudi zadnji kolajni na velikih tekmovanjih izhajata iz drugih disciplin, konkretneje iz kombinacije in veleslaloma, da o stopničkah in zmagah na tekmah svetovnega pokala niti ne izgubljamo besed.
Toda po le dveh predstavnikih v hitrih disciplinah in Žanu Kranjcu kot veleslalomskem osamelcu bo moški olimpijski slalom tokrat minil brez enega samega slovenskega smučarja. Olimpijske igre z moškimi smučarskimi tekmami v Bormiu tako na simboličen način odslikavajo dno, na katerega je padla nekdaj paradna disciplina. Svojevrstna nova klofuta za streznitev.
Da bi se v smučarski zgodovini srečali s podobno sliko, bi morali časovni stroj zavrteti v leta 1960. A na igre, ki jih je tistega leta gostil Squaw Valley, slovenski športniki niti niso potovali, zato ta podatek ni merodajen. Na vseh preostalih igrah pa je tekmoval vsaj en slovenski slalomist. Od St. Moritza leta 1948, ko se je v programu prvič pojavil slalom, na katerem so nastopili Tine Mulej, Matevž Lukanc, Franci Čop in Saša Molnar, do leta 2022, ko se je s količki še spopadel Žan Kranjec.
Gre za nadaljevanje bede, ki jo spremljamo že na tekmah svetovnega pokala. Kmalu bo namreč minilo eno leto, odkar je Miha Oserban kot zadnji Slovenec nastopil na slalomski tekmi svetovnega pokala. Z drugimi besedami, na zadnjih enajstih tekmah na startni listi ni bilo Slovenca. Še daljšo brado pa imajo točke. Za zadnje je 15. januarja 2023 v Wengnu poskrbel Štefan Hadalin. Odtlej se je zvrstilo že 36 tekem. Pa še kar nekaj se jih bo …
Obetov, da bi se suša v doglednem času končala, namreč trenutno ni. Omenjeni 19-letni Oserban, ki je dolgo veljal za “rešitelja”, kar je bilo za mladeniča to veliko breme, v tej sezoni nikakor ne najde prave smučine. Vseeno je kot 199. na svetovni slalomski lestvici trenutno daleč najboljši Slovenec. Sledi mu Klemen Kosi (554. mesto), ki se po reprezentančnem izpadu potika po tekmah nižje ravni. Naslednji je na 809. mestu 22-letni David Rakovič.
Za nameček se vse skupaj dogaja v disciplini, ki je dolgo veljala za paradno in je, zgodovinsko gledano, še vedno tudi najuspešnejša. Ne nazadnje so Slovenci v preteklega pol stoletja vknjižili 20 zmag, 9 kolajn v svetovnem pokalu, dva mala globusa, dve kolajni na svetovnem prvenstvu in eno olimpijsko odličje. Obenem pa gre tudi za disciplino, za katero odgovorni stežka rečejo, da nimajo delovnih pogojev. Vsaj za “higienski minimum” – tekmovalca na startu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje